02
DEC
2019

Merjenje socialnih učinkov

Na kratko povzemam srečanje 16 nacionalnih vodij združenj fundraiserjev, na katerem smo govorili o merjenju socialnih učinkov našega dela.

V tujini je že jasno, da bodo donatorji, če že ne, zahtevali drugačno poročanje o projektih.  Pišem o socialnih učinkih, ki jih je, kot vemo, težko meriti. 

Spoznali smo več primerov merjenja socialnih učinkov. Dejansko pa so vsi kazali na prehod iz inputa, torej vložka (npr. sredstva, kadri, čas, material) na output (npr. urejene družinske razmere, zgrajene stavbe, organiziran prostor za druženje), kar naprej prinese impact, ki je drugačen za posameznika uporabnika (boljša samopodoba, trdnejša prijateljstva, …) ali skupnost (manj stroškov s preprečevanjem kriminala ali odstranjevanjem posledic kriminala, manj postopačev, mladostniki se šolajo več časa, dolgoročno dobijo boljše službe, manj zlorabe drog ipd).

Zanimiv se mi je zdel izračun učinka, ki je bil tudi najbolj enostaven.  Učinek = delta med stanjem, preden mi začnemo delati, in stanjem, ko smo že prisotni in aktivni v nekem prostoru. Skratka vse tiste razlike, koristi, ki smo jih doprinesli k skupnosti. 

 Vsi drugi načini so sicer izračunljivi, vendar je metodologija skoraj vedno drugačna in ne omogoča primerjanja.

 Eden od predavateljev je dobesedno priletel neposredno iz konference v Washingtonu, kjer pa se je govorilo le še o eni metodologiji, ki jo bodo uporabljale korporacije za dokazovanje svojih socialnih učinkov.

Gre za cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov 2020, ki jih verjetno že vsi poznate.  (glej tudi Sustainable development goalshttps://sustainabledevelopment.un.org/) Svetoval je, da vsako našo aktivnost, projekt, program umestimo pod enega ali več CTR (Cilji trajnostnega razvoja), saj zna biti, da bo to nova abeceda merjenja naših učinkov na družbo. Seveda se tako merjenje in navajanje ciljev in aktivnosti pod njimi uporablja predvsem v letnih poročilih deležnikom kot tudi v case for support (prošnje za podporo podjetjem, ki vključujejo vse programe in specificirajo projekt, za katerega potrebujemo veliko finančno podporo).

 V debati so bili nekateri mnenja, da je merjenje socialnih učinkov samo modna muha, saj ne bi mogli uspešno zbirati sredstev, če ne bi že znali donatorjem dopovedati, kaj bo drugače zaradi njihovega prispevka. Spet pa je bilo večkrat poudarjeno, da so donatorji, vsaj veliki donatorji vedno bolj previdni. Najemajo celo agente, ki jim svetujejo, kam naj investirajo, da bo njihov denar imel največje socialne učinke.

Vedno več pa je tudi tistih, ki bolj cenijo globino (število aktivnostih namenjenih enemu uporabnikov s ciljem reševanja njegovega problema) obravnave uporabnika in ne širine (število vključenih ljudi).